Prejemniki zlatih priznanj »Mozirski tulipan«

Ob 30-letnici Mozirskega gaja so bila podeljena zlata priznanja »Mozirski tulipan« za prispevke k razvoju Mozirskega gaja.

Dobitniki priznanj

Društvo vrtnarjev Slovenije (DVS) - Miha Ogorevc - Ivan Zupan (posthumno) - Jože Skornšek - SVEA Zagorje - Slavko Avsenik st.

Društvo vrtnarjev Slovenije (DVS)

za neprecenljivo strokovno in materialno pomoč pri nastajanju in 30-letnem razvoju Mozirskega gaja ter organizaciji številnih in odmevnih hortikulturnih prireditev

Že drugo leto po ustanovitvi se je DVS usodno povezalo s krajem in občino Mozirje preko nastajajočega Mozirskega gaja. Dana obljuba za strokovno pomoč Mozirjanom pri realizaciji ideje o preobrazbi degradirane trške gmajne v turistično atraktiven hortikulturni park je bila za mlado stanovsko društvo izziv in priložnost hkrati.

Začetne vezi vzajemnega sodelovanja na hortikulturnem področju so se skozi tri desetletja nenehno krepile in dokazovale v uspešnih razvojnih dopolnitvah parka in izvedbah odmevnih cvetličnih razstav. Krona vseh bogatih oblik delovnega sodelovanja pa je nedvomno Mozirski gaj, ki je in bo ostal trajen spomenik solidarnosti DVS celotni Zgornji Savinjski dolini, saj predstavlja eno od osrednjih privlačnosti njene turistične ponudbe.

S prispevkom, ki ga je DVS s svojim najaktivnejšim članstvom vložilo v nastajanje, kasneje pa v razvojne popestritve Mozirskega gaja, je široki javnosti dokazalo magično moč solidarnosti, ki na najbolj ustvarjalen način utrjuje medsebojne stanovske vezi, posredno pa tudi nevidne stike z anonimnimi množicami obiskovalcev, da še močneje začutijo potrebo po stalnih hortikulturnih spremljevalcih v svojem bivalnem okolju.

Miha Ogorevc

za izdelavo vsebinske zasnove, izvedbenih načrtov, mentorsko pa tudi fizično pomoč pri izgradnji in razvojnih dopolnitvah Mozirskega gaja

Kot priznani slovenski strokovnjak za krajinsko arhitekturo in parkovno vrtnarstvo je na prošnjo iniciativnega odbora za izgradnjo Mozirskega gaja opravil pionirsko nalogo. Iz predstavljene idejne zamisli in terenskega ogleda »zaprašenega bisera ob Savinji«, kakor je takratni klavrni izgled trške gmajne sam poimenoval, je izdelal vsebinsko zasnovo, kartografske podlage in izvedbene načrte za hortikulturno- etnografski park. Ta naj bi služil najprej kot prizorišče republiške prireditve Hortikultura 78 - prve slovenske razstave cvetja na prostem, kasneje pa za sproščujoč oddih domačinom in izletniškim turistom.

Njegove načrtovane zamisli so bile, razen redkih izjem, tudi uresničene in v kasnejših letih po njegovih navodilih še vsebinsko nadgrajene. Pri oblikovanju cvetličnih gred, sprehajalnih poti ali krčenju odvečnih drevnin in grmovnic je čestokrat tudi sam poprijel za orodje in z vzgledom fizičnega garača dajal moralo drugim udeležencem brezštevilnih delovnih akcij.

Ivan Zupan (posthumno)

za idejno pobudo, organizacijo in koordinacijo vseh sodelujočih pri izgradnji Mozirskega gaja

Pokojni Ivan Zupan je kot izjemno zagnan gostinsko-turistični delavec, bil je dolgoletni predsednik Turističnega društva Mozirje in Zgornjesavinjske turistične zveze, že leta 1973 dal pobudo, da se turistično društvo loti ekološke sanacije neugledno zanemarjene trške gmajne. Menil je, da bi jo bilo – sicer z veliko truda in sredstev - možno in smotrno preobraziti v rekreacijsko-hortikulturni kompleks v funkciji pospeševanja turizma. Z idejo je najprej prepričal vodstvo lokalne krajevne skupnosti in občine, za tem pa navdušil še vodstvo novoustanovljenega Društva vrtnarjev Slovenije in ga povabil k sodelovanju.

Njegova pobuda je padla na rodovitna tla. Obljubljena strokovna pomoč DVS se je v naslednjih letih izkazala v dejanjih neslutenih razsežnosti, za katera lahko trdimo, da so odločilno prispevala k »rojstvu« Mozirskega gaja. Po načrtih Mihe Ogorevca je pod Zupanovim organizacijskim vodstvom številnih delovnih akcij krajanov, obrtnikov, šolske mladine in drugih prostovoljcev ter z naprošeno materialno pomočjo mnogih podjetij gaj v letu 1978 dočakal svečano otvoritev.

Jože Skornšek

za neprecenljive zasluge pri izgradnji, 30-letnem vzdrževanju in razvoju Mozirskega gaja, pri organizaciji vsakoletnih cvetličnih razstav in vzpodbujanje slovenskih vrtnarjev k sodelovanju

Jože Skornšek, mozirski vrtnar in ustanovni član DVS, je bil prvi podpornik ideje o izgradnji Mozirskega gaja in glavni koordinator vrtnarske pomoči pri njegovem nastajanju in 30-letnem opravljanju dragocenega hortikulturnega poslanstva.

Ko je katastrofalna poplava leta 1990 gaj tako rekoč opustošila do brezizglednega stanja, je bil Jože Skornšek tisti, ki ni obupal, ampak nesebično organiziral solidarnostne akcije za njegovo ponovno, četudi izredno težavno in zahtevno obnovo.

Vse od prvih začetkov za gaj živi z dušo in srcem v nesebični želji, da bi park s svojim cvetličnim in etnografskim bogastvom nudil tisočerim obiskovalcem kar največ estetskih užitkov, Mozirju, domači dolini in domovini Sloveniji pa predstavljal ponos in  pogostih obiskov vredno turistično privlačnost.

Med svojimi stanovskimi kolegi – slovenskimi vrtnarji - uživa velik ugled, zato je tudi glavni povezovalni faktor, ki gaju že tri desetletja pomaga zagotavljati njihovo množično in aktivno sodelovanje. Vseh 30 let je ob svoji delovni ekipi neutrudni vzdrževalec in razvojni pobudnik, zato ga poznavalci njegovih zaslug za obstoj in razvoj gaja upravičeno imajo za »očeta Mozirskega gaja«.

SVEA Zagorje

za 10-letno generalno sponzorstvo Mozirskemu gaju in neprecenljiv investicijski prispevek k njegovi privlačnejši podobi

SVEA Zagorje je že 10 let generalni sponzor Mozirskega gaja. Po zaslugi generalnega direktorja mag. Miroslava Štrajharja, ki je velik ljubitelj cvetja, so tudi upravni organi tega uglednega podjetja potrdili dolgoročno sponzorsko sodelovanje z gajem, ki je v obojestranskem interesu.

Rezultat tega sponzorskega sodelovanja sta dve veliki investicijski pridobitvi: 18 metrov visok razgledni stolp in dva vratarska paviljona ob vhodu v park. Vsi navedeni objekti pomenijo za gaj dragoceno obogatitev in funkcionalno popestritev, obenem pa veliko prispevajo k njegovi privlačnejši podobi. Druga plat sponzorskega angažiranja podjetja SVEA v Mozirskem gaju se odraža v nastopih njihove godbe ob vseh pomembnejših prireditvah.

Slavko Avsenik st.

za popularizacijo Mozirskega gaja z avtorsko skladbo V Savinjskem gaju

Slavko Avsenik st. je na željo Mozirjanov poskrbel za enkratno promocijo Mozirskega gaja že ob njegovi otvoritvi pred 30 leti (ob odprtju se je park imenoval Savinjski gaj). S svojim evropsko popularnim ansamblom je na prireditvenem prostoru v Mozirju krstno izvedel avtorsko skladbo na besedilo Marjana Stareta z naslovom »V Savinjskem gaju«.
>> Preberite si besedilo skladbe

Skladba je z mojstrsko kompozicijo, vsebinsko bogatim besedilom in vrhunsko izvedbo doživela viharno navdušenje poslušalcev. S kasnejšim pogostim vrtenjem na radijskih valovih nacionalne in številnih lokalnih radijskih postaj je vsa ta leta nedvomno veliko prispevala k popularizaciji gaja in številčnosti njegovih obiskovalcev. Da je »odo« Mozirskemu gaju skomponiral prvi ambasador slovenske narodnozabavne glasbe v drugih deželah Evrope in glasbeni virtuoz Slavko Avsenik st., si Mozirjani štejejo v veliko čast.