Občina Mozirje
Mozirje v zgodovini
Prva omemba že leta 1318
Mozirje je staro trško naselje, ki leži na prehodu iz Zgornje v spodnjo Savinjsko dolino. Kot trg se prvič omenja že leta 1318, po letu 1581, ko je nadvojvoda Karl potrdil trške pravice in hkrati predpisal podobo trškega grba, pa sme uporabljati grb s cerkvenim zvonikom, ladjama, ščitom in kroglo, postavljeno na tri griče.
Značilnost trgov so bili tržni dnevi ali sejmi. Več ko je trg imel sejemskih dni, hitreje se je gospodarsko razvijal. Trg Mozirje je imel pravico do dveh sejmov, na nedeljo po svetem Juriju in na nedeljo po velikem šmarnu. Nadvojvoda Ferdinand je Mozirju leta 1598 dovolil še dva sejma, 22. januarja (sv. Vincenc) in 16. avgust (sv. Rok).
V zgodovini Mozirja ima pomembno mesto jurjevo; to je bil poseben dan, ko so sklepali najpomembnejše posle in ženitvene pogodbe. Vsaki dve leti so na ta dan obhodili trške meje. Na Jurjev dan so sprejemali nove tržane in novodošle rokodelce, ki so podali javno trško zaprisego. Vsako leto na ta dan je sodnik poročal o trških zadevah, sodbah, finančnem stanju, odnosih z zaščitno gospoščino Žovnek in ukrepih za red v trgu. Skratka, dan farnega patrona svetega Jurija je bil nadvse pomemben za Mozirje, zato od leta 2007 praznuje Občina Mozirje svoj praznik na jurjevo, 24. aprila.
Izvolitev prvega župana Janeza Lipolda
Leta 1850 so v Mozirju izvolili prvega župana Janeza Lipolda, ki je bil tudi zadnji sodnik in kasnejši deželnozborski ter državnozborski poslanec. V občinsko upravo je uvedel slovensko poslovanje, čeprav je bilo v tistem času predpisano le nemško.
Mozirje se je skozi čas razvilo v rokodelsko in obrtno središče. Mozirsko sukno je slovelo po vseh trgih na Štajerskem. Gostilničarjem in trgovcem je posel cvetel predvsem ob sejmih, razvito je bilo splavarjenje in predelava ter trgovina z lesom. Obrtniki so se združevali v cehe, kasneje v zadruge, delovalo pa je le eno industrijsko podjetje - tovarna barv in lesnih izdelkov.
Mozirjani so se dokaj hitro narodno prebudili in s svojim delovanjem ohranjali slovensko pesem in besedo. Narodni čitalnici so sledila kulturna društva, leta 1940 so odprli prosvetni dom. Šest let prej je eno najstarejših sokolskih društev na Slovenskem v Mozirju dobilo svoj dom, poleg sokolov pa so v kraju delovali tudi orli. Planinci so že konec 19. stoletja na Golteh postavili Mozirsko kočo, v prvi polovici 20. stoletja pa so v Mozirju zgradili kopališče Kopelce.
Občina Mozirje danes
Največja mozirska turistična atrakcija je Mozirski gaj
Po drugi svetovni vojni se je Mozirje uveljavilo kot občinsko središče s številnimi storitvenimi dejavnostmi, med katerimi vse vidnejšo vlogo prevzema turizem. Največja mozirska turistična atrakcija je hortikulturni park Mozirski gaj, ki v letu 2008 praznuje svojo 30-letnico. Negovane parkovne zelenice, cvetlične grede, obilje okrasnih grmovnic, voda in številni etnografski objekti z opremo iz podeželskega življenja ter male živali so prava paša za oči in sprostitev duha.
Kraška planota Golte, ki spada k predgorju južnih apneniških Alp, je poznana predvsem kot smučarski center na nadmorski višini od 1.300 do 1.500 metrov, kjer številne vlečnice in sedežnice omogočajo prijetno smuko na terenih različnih zahtevnosti. Poletni obiskovalci Golt lahko uživajo v gibanju v neokrnjeni naravi, na planini nad Mozirjem pa je urejen tudi park alpskega cvetja v njegovem naravnem okolju. Takšnega parka ni nikjer drugje v Sloveniji, hkrati pa je to najviše ležeč in najlažje dostopen alpski vrt v Evropi. Obsega približno dva hektarja površine, v njem pa si je mogoče ogledati več sto etiketiranih avtohtonih rastlin Kamniško-Savinjskih Alp.
V kulturni dediščini Mozirja prevladujejo sakralni spomeniki
V kulturni dediščini Mozirja prevladujejo sakralni spomeniki. Najbolj poznana je župnijska cerkev sv. Jurija v Mozirju. Poleg sakralnih spomenikov je omembe vredna tudi meščanska arhitektura. Najstarejše trške hiše iz 16. stoletja opozarjajo na svojo starost z zgodnje renesančnimi arhitekturnimi sestavinami, kot so oboki, kovani okenski križi, kovana vrata in ostanki stebrov. V zakladnico kulturne dediščine uvrščamo tudi etnografske spomenike, muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani ter Zbirko Aleksandra Videčnika.
Mozirski pustnaki »okolofirali« že leta 1891
Med turističnimi prireditvami v Mozirju je na prvem mestu pustovanje, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo. Prvi pisni viri pričajo, da so mozirski pustnaki »okolofirali« že leta 1891. Od tridesetih let prejšnjega stoletja dalje pustnaki v Mozirju nosijo visoke klobuke (cilindre), frake in bele hlače. Pust Mozirski ima tudi svojo fano (bandero) in pustni orkester z imenom Boj se ga.
Ena izmed glavnih točk vsakoletnega pustnega sporeda je prevzem oblasti na občini, ki izvira še iz časa trškega magistrata. V zadnjem obdobju je postal eden ključnih elementov pustnega dogajanja karnevalski sprevod, na katerem sodelujejo tudi številne pustne skupine iz drugih slovenskih krajev in tujine, kajti od leta 1999 je Mozirje član Združenja evropskih karnevalskih mest (FECC).
V Mozirju skozi vse leto potekajo številne kulturne in športne prireditve, zaradi katerih je kraj privlačen za obisk v vseh letnih časih.
Več informacij o kraju in občini Mozirje na www.mozirje.si.
