Drevesa in grmi


Smreko spoznamo po značilni temno zeleni krošnji in kratkih bodečih iglicah.

Avtohtone drevesne in grmovne vrste v Mozirskem gaju

Smreka / Picea abies L.

Smreko spoznamo po značilni temno zeleni krošnji in kratkih bodečih iglicah. Skorja na deblu je rdečkasto rjava do temno siva, pri starejših drevesih razpoka. Njeni štori so viseči, dolgi okrog 15 centimetrov, in celi odpadejo. Smreko je doma v gorskih gozdovih, vendar se je s pomočjo človeka razširila skoraj po celi Sloveniji in je danes naša najpogostejša drevesna vrsta. Je zelo prilagodljiva, izven svojih naravnih rastišč pa zelo občutljiva vrsta, saj jo ogrožajo snegolomi, vetrolomi, škodljivci in bolezni.

Rdeči bor / Pinus sylvestris L.

Je mojster slabših rastišč. Potrebuje veliko svetlobe. V njegovi svetlo zeleni krošnji se skrivajo majhni, tri do šest centimetrov veliki storži. Iglice so trde, koničaste in zavite, po dve skupaj v šopu. Lubje je rdečerjavo, globoko razpokano in se lušči v luskah. Posebej lepi so stari bori.

Macesen / Larix decidua MiiI.

Macesen je kralj naših gora, s človekovo pomočjo pa se je razširil do nižin. S svojo globoko korenino je simbol odpornosti proti vetru in snegu. Njegove mehke, nežno zelene iglice dobijo jeseni zlato rjavo barvo. Je edini iglavec, ki mu iglice preko zime odpadejo. Majhni svetlo rjavi storži sedijo na vejicah. Rjavo lubje pri starih drevesih močno razpoka.

Tisa / Taxus baccata L.

Je nizko iglasto drevo z zelo temno zelenimi iglicami. Uspeva v senci. Zaradi svoje redkosti je zavarovana rastlina. Lubje je rjavordeče. Tisa je dvodomna, kar pomeni, da na nekaterih tisah rastejo le moški cvetovi, na drugih pa le ženski. Ti se po oploditvi razvijejo v lep rdeč plod, kjer se skriva seme. Tisa je iglavec, ki nima storžev. Celo drevo je strupeno, razen rdečega ovoja pri plodu.

Bukev / Fagus sylvatica L.

Bukev s svojimi močnimi koreninami in veliko krošnjo odlično skrbi za ohranitev gozdnih tal, zato je dobila ime mati gozda. Je najpogostejši listavec v Sloveniji. Najlažje jo spoznamo po gladkem lubju sive barve in po luskastih ovojčkih sive barve, ki v semenskih letih prazni obležijo pod bukvami. Najlepša je spomladi, ko iz popkov poženejo nežno zeleni listki s srebrnimi dlačicami. Bukev doživi tudi 600 let.

Beli gaber / Carpinus betulus L.

Manjši bratranec bukve je včasih kar malo zapostavljen. Rad ima tople lege. Od bukve ga ločimo po obliki listov; bukev ima gladke in celorobe, gabrovi pa imajo harmonikasto nagubano listno ploskev in nažagan rob lista. Deblo je bolj gladko in svetlejše kot bukvino. Drevo je večinoma manjše rasti, čeprav v ugodnih pogojih zrastejo tudi zelo velika drevesa.

Maklen / Acer campestre L.

Maklen je najmanjši in najbolj simpatičen od treh vrst javorjev, ki uspevajo v Zgornji Savinjski dolini. Najraje ima sončne, tople lege, kjer počasi raste. Ima majhne, zaokrožene liste, ki v jeseni dobijo zlato barvo. Barva debla je sivorjava. V mladosti je lubje gladko, kasneje mrežasto napokano. Kot vsi javorji cveti zgodaj, seme je krilato.

Lipa / Tilia platyphiyllos Scop.

Je slovensko narodno drevo. Ta naziv si je prislužila zaradi svojih dobrih lastnosti in trdoživosti, saj dosega starosti tudi do 1000 let. Lipe so najlepše, kadar cvetijo. Takrat zrak dehti od sladkih vonjav. Oblika lipovega lista in njene krošnje je dobro znana, malokdo pa ve, da pri nas uspevata dve vrsti lipe: lipa in lipovec (Tilia cordata Mill.), ki se najlažje ločita po zelenih listih; lipovec ima manjše. Obe imata rjavo deblo z vzdolžnimi brazdami. Lubje ima veliko žilavega ličja.

Veliki jesen / Fraxinus excelsior L.

Veliki jesen zahteva najboljša rastišča – bogata, rahla, vlažna in globoka tla, ki so največkrat v dolinah rek in potokov. Raste hitro in ima odličen les. Svetla krošnja je sestavljena iz velikih, dvajset do trideset centimetrov dolgih sestavljenih listov, vsak ima sedem do petnajst lističev. Temno obarvane cvetove opazimo zgodaj spomladi, še preden požene liste, plodovi so krilati. Lubje je svetlosivo in razpokano. Najlažje ga spoznamo po črnih popkih na vejicah, v katerih se skrivajo zasnove listov.

Črna jelša / Alnus glufinosa Gaertn.

Črna jelša raste vedno na takih mestih, da ima noge na mokrem. Pri nas jo največkrat najdemo ob strugah rek, potokov in v močvirjih. Zraste lahko v preko 30 metrov visoko drevo, s tankimi vodoravnimi vejami. Njeno življenje je kratko, saj dočaka le okrog 100 let. Od ostalih jelš jo ločimo po obliki lista, namesto koničastega vrha ima izrezano vdolbino. Jelše najlažje spoznamo spomladi po malih rjavih oreščkih, v katerih je skrito seme.

Leska / Corylus avelIana L.

Je naš najpogostejši grm, močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste. Spomladi nas med prvimi razveseli z rumenimi mačicami in malimi rdečimi ženskimi cvetovi na popkih. Plod je lešnik, ki so ga najbolj vesele gozdne živali. Leska s svojim odpadlim listjem izboljšuje gozdna tla. Njeni popki so pozimi pomembna hrana za rastlinojedo divjad.

Trdoleska / Evonymus europaea 1.

Poleti jo komaj opazimo, kajti ta grm je za razliko od leske bolj šibke rasti in redkih vej. Listi so tanki in podolgovati, lubje je zelenkasto. Cvetovi so majhni, zelenobeli in se skrivajo v pazduhah listov. Jeseni zažari v vsej lepoti, v rdečih ovojčkih se skrivajo semena bleščeče oranžne barve. Semena so strupena.

Glog / Crafaegus monogyna jacq.

Je listopadni grm, ki včasih zraste tudi kot malo drevo. Spomladi se odene v bele cvetove, ki so zdravilni. Jeseni je glog poln rdečih plodov, v katerih so spravljena semena. Najraje raste na zavetnem gozdnem robu. Pri glogu je treba paziti na trne.

Dren / Cornus mas L.

Razveseljuje s cvetjem, močno in gosto rastjo ter užitnimi plodovi. Spomladi med prvimi zacveti, še pred olistanjem se odene v pajčolan rumenih cvetov, vendar traja zelo dolgo, preden so njegovi rdeči plodovi – drnulje zreli. Sladki postanejo šele, ko jih ujame prva slana jeseni.